Bili smo na družinskem srečanju, ki ga organiziramo na vsake dve leti. Veselili smo se srečanja in se že ves mesec pripravljali na ta dan. Kupimo kakšna majhna darilca in kakšno majhno pozornost za vse tete in strice in nekaj igračk za najmanjše člane. Bilo je malo oblačno sobotno jutro, ko smo se odpravili. Kakšno urico vožnje smo imeli pred sabo. Ko smo prihajali proti cilju se tudi vreme malo spremenilo. Postalo je bolj svetlo in na vzhodu se je kazala jasnina torej vreme se bo tudi naredilo lepše. Prišli smo do mesta srečanja in se parkirali. Že skoraj polovica nas je bilo na kraju srečanja. V najemu smo imeli ta prostor za piknik. Bil je lepo zagrajen z veliko travne površine nan jasi blizu gozdička.

Zraven je bil tudi pokrit prostor s podaljšano teraso, kjer so bile postavljene mize in stoli. Nekateri so se že kar porazdelili k pripravljanju hrane za žar, pijačo in sladko pecivo smo si vzeli sami. Prisedli smo k stricu in teti. Pogovor je stekel in zvedeli smo, da so teti diagnosticirali revmatoidni artritis nazadnje, ko je bila na pregledu. Zelo jo je skrbelo, kako se ji bo stanje spremenilo.

Potolažila sem jo, saj se revmatoidni artritis lahko upočasni. Kar nekaj zdravil je na voljo, ki preprečujejo bolečine in prehranska dopolnila, katera tudi zmanjšujejo vnetja v telesu. Zelo koristno je uživati omega tri maščobe in pripravke iz kurkume. Pomembna je aktivnost, da krepimo mišice, ki obdajajo sklepe, da ostanejo čim dlje gibljivi. Zelo pomembna je tudi psihološka podpora. Pridružil se nam je še en stric z ženo in takoj se je pridružila pogovoru, povedala je, da sama že trpi za to avtoimunsko boleznijo že več let in da se lahko živi tudi s to boleznijo dokaj kvalitetno, je pa res potrebno biti discipliniran in jo spremljat.

Tako je dala teti polno nasvetov in delila je svoje izkušnje s časom in mi smo bili veseli, da ji je nekdo pokazal, da revmatoidni artritis le ni tako črna točka.

…